Darinka Sebenik priredba po MKGP, 09/09/2021

Nova strategija EU za gozdove

Foto: Darinka Sebenik

Dvodnevno neformalno srečanje generalnih direktorjev EU za gozdarstvo je potekalo v Mariboru in Radljah ob Dravi. Prvi dan, 8. 9. 2021 je bilo v Mariboru plenarno zasedanje, na katerem je sodeloval državni sekretar mag. Aleš Irgolič. Zasedanja sta se udeležila tudi predstavnika Evropske komisije - Pierre Bascou, direktor v Generalnem direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja in Humberto Delgado-Rosa, direktor v Generalnem direktoratu za okolje. Drugi dan, 9. 9. 2021 pa so v okolici Radelj ob Dravi tujim delegacijam predstavili primere na terenu.

Plenarno zasedanje

Plenarnega zasedanja so se udeležili predstavniki 21 držav članic EU, Evropske Komisije in organizacij CEPF, EUSTAFOR, COPA-COGECA in FERN. Razpravljali so o vlogi gozdov v trenutnih politikah in strategijah ter o doprinosu gozdov in gozdarstva za doseganje nacionalnih, EU in globalnih ciljev, še posebej v luči nove Strategije EU za gozdove in novega Strateškega načrta Skupne kmetijske politike EU ter politike razvoja podeželja. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič je izpostavil, da se v Sloveniji zelo zavedamo pomena gozdov v Sloveniji: »Zato v Strateškem načrtu za obdobje 2023-2027 dajemo pomemben delež tudi gozdarstvu. Želimo vlaganje v ustanovitev in razvoj gozdnih drevesnic ter naložbe v gradnjo in vzdrževanje protipožarne infrastrukture. Zavedamo se, da ta vlaganja bistveno pripomorejo k izboljšanju gozdov in pri samem vzdrževanju gozdov v Sloveniji.«

Da imajo gozdovi pomembno vlogo v EU pri prehodu v moderno, podnebno nevtralno in konkurenčno biogospodarstvo in zagotavljanje zelenih delovnih mest meni Pierre Bascou: »Evropska komisija je predlagala holističen pristop za naslavljanje teh izzivov, odraz tega je tudi nova Strategija EU za gozdove do leta 2030. Glavni cilj je povečati kvantiteto in kakovost evropskih gozdov, saj so slednji ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Prispevajo pa tudi k krepitvi razvoja gospodarstva in podeželja ter ohranjanja in vzpostavljanja delovnih mest«. To pa nameravajo doseči s finančnimi podporami iz javnih in zasebnih sredstev za ukrepe na področju gozdarstva, digitalizacije gozdarstva ter z osredotočanjem na celotno področje gozda.

Humberto Delgado-Rosa je izpostavil ključno vlogo gozdov okoli nas, saj zagotavljajo biotsko raznovrstnost v naravi, varstvo pred poplavami, zdravje ljudi in pripomorejo k lažjemu odzivu na podnebne spremembe. »V EU je veliko gozdov, vprašljivo pa je njihovo stanje, saj gozdni ekosistemi niso v dobrem stanju zaradi izbruha podlubnikov po celotni Evropi, močnih sušnih obdobij, ki so poškodovali drevesa in vse pogostejšimi gozdnimi požari. Trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi ne potrebno na novo izumljati, potrebujemo samo poglobljeno implementirati to, kar že znamo in izvajamo.« Evropska komisija želi skupaj z državami članicami identificirati kazalnike s katerimi bomo lahko sledili izvajanju ukrepov na področju trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.

Generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP mag. Robert Režonja se je prav tako osredotočil na novo Strategijo EU za gozdove. Izpostavil je, da se gozdarji povsod po EU srečujejo z različnimi izzivi. Omenil je močan žledolom, ki je leta 2015 prizadel 9 milijonov kubičnih dreves v slovenskih gozdovih, katerih površine obnavljamo še danes. Dodatno so slovenske gozdove prizadeli podlubniki leta 2015, 2016 in 2017, leta 2018 in 2019 pa tudi vetrolom. »In vse to ne sme skrbeti samo slovenske gozdarje, ampak vso javnost. Saj so gozdovi osrednji gradnik naše zelene prihodnosti.«

Partnerstvo za Pohorje in dobre prakse

Uvodnega dela srečanja se je udeležil tudi župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, ki je predstavil projekt lokalne skupine »Partnerstvo za Pohorje«. S projektom, s katerim so udejanili 100-letno željo po enotnem Pohorju, so povezali podravsko, koroško in savinjsko regijo. »Partnerstvo za Pohorje« je primer dobre prakse na področju promocije trajnostnega razvoja in zagotavljanja holističnega upravljanja in razvoja podeželja, saj ima za glavni cilj ohranjanje naravne in kulturne danosti ter spodbujanje skladnega gospodarskega in turističnega razvoja, s poudarkom na trajnostni rabi naravnih virov.

Drugi dan so se generalni direktorji EU za gozdarstvo v okviru terenskega ogleda najprej pri Radljah ob Dravi seznanili s postopkom ustanavljanja Centra za promocijo trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi ter si ogledali še Pahernikove gozdove, kjer so prisotnim članom Evropske komisije ter državam članicam v praksi predstavili sistem upravljanja z gozdovi v Sloveniji (trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenja z gozdovi) kot primer dobre prakse z upravljanjem z gozdovi v EU.

view counter