Benjamin Dolinar, mag. org. inf., 11/09/2019

Tradicionalni slovenski zajtrk

Foto: MKGP

Tretji petek v novembru, letos 15. novembra, bomo osmič obeleževali dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos se želimo še posebej zahvaliti vsem udeležencem v prehranski verigi s sporočilom: »Hvala za naš super zajtrk!«. S tem sporočilom se želimo zahvaliti vsem našim kmetijam, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam, ne samo za zajtrk, ampak za vso lokalno hrano, ki jo vsak dan lahko uživamo. S svojim zavzetim delom in vztrajanjem v poklicu kmeta in v živilski industriji nam bogatijo mize, zagotavljajo poseljenost ter izjemno raznolikost podeželja. Poleg ozaveščanja otrok in mladine o pomenu hrane iz bližine in njenih prednostih pred hrano, ki ima za seboj na stotine kilometrov je prav, da ob dnevu slovenske hrane vsi skupaj pomislimo na naš način prehranjevanja, kakšno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo. Ob tem je potrebno poudariti tudi, da je zaradi močnih konkurenčnih pritiskov zaščita lokalnih kmetijskih pridelkov in živil na nivoju Evropske unije prioriteta, saj se tako zagotavlja njihovo kakovost in krepi zaupanje potrošnikov. Na enotnem evropskem trgu so zato v veljavi skupne evropske sheme kakovosti. Med njimi so tudi zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Nacionalne sheme kakovosti so višja kakovost, integrirana pridelava ter izbrana kakovost. Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi  podrobnih pravil glede načina proizvodnje, vpliva geografskega območja, kjer se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje. Ne nazadnje pa so ključne predvsem odločitve nas posameznikov v vlogi potrošnikov. Kot ozaveščeni in informirani potrošniki namreč z izbiro kakovostnih, lokalno in tradicionalno pridelanih živil vplivamo na celotno živilsko verigo. Tu velja izpostaviti proizvajalce hrane, ki se bodo našim željam prilagodili. Na ta način posamezniki s spreminjanjem prehranjevalnih navad lahko izboljšamo svoje zdravje in kakovost življenja ter hkrati poskrbimo za
ohranitev planeta.

view counter