obvestilo KGZS, 10/26/2017

Množično vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč

Foto: Franc Uršič

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) od zakonodajalca pričakuje, da se kmetijska in gozdna zemljišča že v fazi vrednotenja nepremičnin ter nadalje v postopku priprave davka na nepremičnine obravnava kot posebna proizvodna sredstva.
Vrednotenje nepremičnin bo imelo takojšen učinek na socialne transferje, dedne in davčne postopke ipd., zato KGZS opozarja, da kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, ki stremi k čim večjim dobičkom, temveč ima v družbi več funkcionalno vlogo. Kmetijska zemljišča imajo poseben pomen zaradi pridelave hrane, saj kmetijska dejavnost ohranja rodovitnost tal in omogoča preskrbo države s hrano. Obenem je treba kmetijska zemljišča še posebej ščititi zaradi potreb varovanja okolja, zagotavljanja in ohranjanja ekološkega ravnovesja, trajnostne rabe naravnih virov in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč posredno vzdržuje in ohranja poseljeno kulturno krajino, tradicionalne značilnosti, etnografske posebnosti ter spodbuja nacionalno identiteto.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je že v letu 2016, ko je potekala javna razprava o zakonu za množično vrednotenje nepremičnin, pripravila svoje predloge in pripombe na osnutek novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1).
Zbornica je nasprotovala modelu vrednotenja, ki bi nerealno ocenil vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Z metodo primerljivih prodaj, na podlagi katerega naj bi se po predlogu pripravljavca zakona oblikoval model vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč (model KME oziroma model GOZ), se zajame med drugim cene, ki izhajajo iz špekulativnih nakupov kmetijskih in gozdnih površin (nakup zemljišča, ki ne bo namenjeno kmetovanju ali opravljanju gozdarske dejavnosti), zato je KGZS predlagala uporabo dohodkovne metode za množično določitev vrednosti. V uradnih evidencah so na voljo podatki o površini, nagibu, nadmorski višini in boniteti zemljišč, o rastiščnem koeficientu, spravilni razdalji v gozdu ter drugi podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče s slednjo metodo množično določiti vrednost kmetijskih in gozdnih nepremičnin.
Obenem KGZS zahteva razmislek o sočasnem obstoju vrednosti nepremičnin (posledično tudi načrtovanega davka na nepremičnine) in katastrskega dohodka.
Predlagana modela za kmetijska in gozdna zemljišča (model KME oziroma model GOZ) med drugim temeljita na površini nepremičnine in vrednostnih faktorjih za boniteto zemljišča oziroma na vrednostnih faktorjih za boniteto zemljišča, površino gozdne nepremičnine, rastiščnega koeficienta in odprtosti gozda. Na enakih podatkih o nepremičninah temelji katastrski dohodek za kmetijska in gozdna zemljišča, ki se opredeli na podlagi vrste dejanske rabe ter lastnostih kmetijskega in gozdnega zemljišča s površino, boniteto in rastiščnim koeficientom nepremičnine. Trenutno se premoženje posameznika, ki ima v lasti kmetijska in gozdna zemljišča, všteva katastrski dohodek: vrednost kmetijskih in gozdnih nepremičnin je že zajeta v katastrskem dohodku.

view counter