Alojz Sajovic, 08/01/2011

Kakovostna in gospodarna obdelava strnišča

Foto: Alojz Sajovic

Večina žitnih polj je v tem času že požetih, tako da se je treba odločiti, kaj bomo storili s strniščem. Poznamo več načinov gospodarjenja s strniščem.

Kjer je strnišče močno zapleveljeno in imamo težave s trdovratnimi trajnimi pleveli, posežemo po kemičnem zatiranju plevelov. Pri tem načinu gospodarjenja s strniščem moramo najprej spodbuditi bujno rast in razrast plevela, predvsem zato, da bo učinek delovanja herbicidov čimboljši. Po kemičnem zatiranju plevela mora strnišče mirovati, saj je potreben določen čas (približno mesec), da herbicidi opravijo svoje delo. Po pretečeni dobi mirovanja lahko njivo normalno obdelujemo in pripravimo za setev naslednje kulture.

Za krmne dosevke

Na večini živinorejskih kmetij strnišča namenijo pridelavi krmnih dosevkov, kot so mnogocvetna ljuljka, žita, detelje. Kmetje opravijo tako imenovani klasični postopek obdelave tal, ki pomeni oranje, predsetveno pripravo, setev in valjanje. Tako se stroškovne škarje v kmetijstvu vse bolj zapirajo, zato je smotrno, da pri obdelavi strnišča izpustimo postopek oranja in tla obdelamo samo z vrtavkasto brano, ki pa mora biti opremljena z noži, ki omogočajo neposredno obdelavo tal. Temu postopku sledita še setev in valjanje. Prednost takšnega načina je, da ostanejo žetveni ostanki (slama) bliže površju tal in zato izboljšajo njihovo zračnost ter služijo kot zastirka, ki v vročih poletnih dneh preprečuje pretirano izhlapevanje vlage.  

Pomembno je, kdaj bomo sejali naslednjo kulturo

Na poljedelskih kmetijah se obdelave strnišča lotevajo na različne načine. Predvsem je pomembno to, ali bo naslednja kultura že jeseni (oljna ogrščica) ali pa šele spomladi (koruza, sončnice). Pri jesenski setvi strnišče večkrat plitvo obdelamo s kratko krožno brano, s katero premešamo rastlinske ostanke z zemljo, poskrbimo za vznik izpadlih žitnih zrn in semen plevela ter za njihovo uničenje. Pri spomladanski setvi strnišče lahko obdelamo z različnimi orodji: kratke krožne brane, različni rahljalniki, vrtavkaste brane. Zaradi znižanja stroškov vsa prej našteta orodja lahko kombiniramo s sejalnico, s katero hkrati posejemo seme rastlin, namenjenih ozelenitvi njivskih površin. Tako lahko že s samo enim prehodom zadostimo zahtevam dobre kmetijske prakse, ki je pogoj za izplačilo sredstev kmetijsko-okoljskih plačil.

Če imamo zakisana tla, lahko pred obdelavo strnišča opravimo še apnenje tal in na zbitih tleh še globinsko podrahljavanje.

view counter